Avtor: Gašper Pirman
Hondina potniška kabina je v očeh generacije Z morda premalo digitalna, zame, ki vsako jutro najdem kakšen nov siv las, pa je pravzaprav odličen dokaz, kako je lahko nekaj hkrati preprosto in zelo učinkovito. Še vedno zagovarjam, da je fizično stikalo neprimerno boljša izbira od zaslona na dotik in da je nekaj, kar morda ni po zadnjih modnih trendih industrije, lahko v praksi bistveno bolj praktično. Dokaz za vse omenjeno je aktualna generacija Hondine potniške kabine, ki me vedno znova prepriča s svojimi rešitvami.
Pri CR-V ni kaj dosti izbire – ali bo avto zelo bogato opremljen ali pa še malenkost bolj. Vsekakor kupec verjetno ne bo pogrešal ničesar, celo če bo izbral vstopni paket, ki je na voljo s hibridnim motorjem in sprednjim pogonom. Štirikolesni pogon prinaša možnost nadgradnje opreme, a paket doda le nekaj izbranih kosov. In čeprav usnjena notranjost doda k pridihu občutka prestiža v notranjosti, ostaja v ospredju predvsem Hondin minimalistični dekor, kjer je pravilo manj je več izpopolnjeno do potankosti.
Kjer racionalno ni nujno slabo
Voznikov prostor na prvi pogled deluje povsem klasično in ne izstopa; še več, v primerjavi z določenimi avtomobilskimi modeli se zdi, kot da je Honda ostala nekje na prelomu tisočletja. No, morda se ravno zato tako zelo dobro počutim za volanom najnovejših Hond. Sam ne potrebujem 128-barvne ambientalne osvetlitve, 6 različnih barvnih grafik na merilnikih – ki kažejo vse, samo ključnih podatkov ne – ali zaslona na dotik z diagonalo 35 centimetrov in neintuitivno zasnovo. Hondina kabina je umirjena, zaradi hibridnega pogona in izboljšane zvočne izolacije je v njej udobno tudi med vožnjo.
Pri Hondi so res izpopolnili intuitivnost potniške hibridnega pogona in izboljšane zvočne izolacije kabine ter jo s številnimi premišljenimi rešitvami je v njej udobno tudi med vožnjo. prilagodili uporabniku. Zaslon na dotik dimenzije 9 palcev deluje za današnje čase kar premajhen, a je Honda kot prva ponudila menije v slovenščini. Tudi v CR-V so prav zgledno prevedeni in celo glasovna opozorila so v slovenščini. Zaslon je sila preprost, intuitiven in dovolj hiter. Ključ za njegovo uspešnost so številna dodatna fizična stikala pod njim. Le tako sožitje je hkrati varno in prijetno za uporabo. K sreči so Hondini inženirji ugotovili, da je integracija sistemov Apple CarPlay in Android Auto nujna. Še preden je to postalo moderno pa so pri Hondi svoje brezžično polnilno mesto za pametne telefone opremili tudi z ventilatorjem za hlajenje. Digitalne merilnike bi zlahka zamenjali za klasične analogne, a so digitalni, s popolnoma preprosto zasnovo in dobro pregledni.
Že s prvim paketom popoln varnostni paket
V paketu Advance je vključeno gretje sedežev, sprednja sta ob tem tudi hlajena. Sam bi namesto
usnja sicer še vedno raje izbral klasično tekstilno oblazinjenje notranjosti, a te možnosti pri CR-V žal ni. Bogat vstopni paket Elegance Tech prinaša popoln nabor varnostnih pomagal Sensing, tudi
kamero, vgrajeno v desno stransko ogledalo, ki vozniku na zaslonu prikaže vozila v mrtvem kotu.
Sistem ima še celo črtice, ki prikazujejo oddaljenost drugih vozil in tako olajša vključevanje v promet. V potniški kabini je prostora za pet oseb. Prtljažnik je s 596 litri med radodarnejšimi. Škoda le, da ob preklopu naslona zadnjih sedežev ne nastane ravno dno. Veliko je odlagalnih prostorov, tudi v vrata sem uspešno spravil 1,5-litrsko plastenko, a jo je bilo treba tja malce poriniti. Tako kot pri večini, je tudi tukaj nekoliko nerodno postavljeno držalo za pijače. Ob manjših kavnih lončkih še gre, pollitrska plastenka pa bo motila roko na osrednjem naslonu.
Zakaj je zadnja klop nekoliko višja kot sprednja sedeža?
Na kaj vse so še mislili Hondini snovalci potniške kabine? Zadnja vrata se odpirajo nadpovprečno široko, kar omogoča lažji dostop
na zadnjo klop. Le ta se pomika naprej in nazaj za 19 centimetrov ter je postavljena nekaj centimetrov višje kot sprednja sedeža. Zakaj? Zaradi lažje komunikacije potnikov z voznikom ali sovoznikom in boljšega pogleda iz avtomobila (to je hkrati razlog za prej omenjeno
neravno dno prtljažnika). Pa še ena malenkost, Hondin večopravilni sistem pozna slovenščino. Še ki na prvi pogled niti ni opazna: stebrička A sta glasnovni pomočnik zna govoriti slovensko. bistveno tanjša, zato je pogled vstran boljši. Tudi stranski ogledali sta pomaknjeni nekoliko nazaj in s tem ima voznik boljši bočni nadzor med zavijanjem. Menjalniška stikala bodo nekaterim všeč, nekaterim pač ne. So preprosta in hitro osvojiš takšen način prestavljanja. Nekoliko več navajanja zahteva le vzvratna prestava, ki je bolj skrita – predvidevam, da zaradi varnosti. Honda je pravzaprav zelo nazorno dokazala, da je konservativen pristop lahko tudi učinkovit. Držali so se prečiščenega pristopa, ohranili ključna fizična stikala in v CR-V oblikovali sila uporabno, pregledno in umirjeno potniško kabino.
