Vir: Delo; avtor: A. Vrabec, foto: A. Vrabec
V poplavi znamk in modelov, ki bolj ali manj vsi predstavljajo športne terence, je prava osvežitev, da še zmeraj obstaja avtomobil, ki ima že v enajsti generaciji tradicionalno, kombilimuzinsko obliko.
To je Honda Civic. Zadnjo generacijo resda poznamo že nekaj let, zdajje prišel čas za prenovo. Na pogledni bistvenih sprememb. Prednjamaska je bolj izrazita, tam je zdajvzorec satovja v črni barvi,posodobili so še obrobe pod lučmi, zadaj je nov zgolj difuzor, prav takoosvežili barvno paleto. Vse vskladu s tem, kot smo vajeni priosvežitvah modelov.
Tudi ko so zadnja vrata pokrita, je še zmeraj opazno, da so vpeta bolj nazaj, kar omogoča visok dvig in s tem obilo prostora za nakladanje in razkladanje prtljažnika. Tam je v 4,5 metra dolgem avtomobilu za 415 litrov prostora. Toda bistveno je, česar niso spremenili. To je podvozje, ki ostaja eno najboljših na trgu. Honda Civic se drži ceste, kot da je na
tračnicah. Tako dobrega občutka vodljivosti, stabilnosti, ki se hkrati preliva v dinamičnost in odzivnost, ne doživimo niti v marsikaterem dražjem (športnem)modelu. V tem avtomobilu voznik
nedvomno uživa za volanom, enako potniki ob njem. Pogonski sklop je tak kot doslej. Gre za hibridno povezavo dvolitrskega bencinskega in dveh električnih motorjev, ki skupaj premorejo 184 konjskih moči (135kW). Elektromotor poganja prednji kolesi pri počasni in mestni vožnji, drugi elektromotor deluje predvsem kot generator za baterijo(kapaciteta 1,05 kWh).Še ena velika prednost Honde, tako kot drugih japonskih znamk, je, da ne komplicirajo pri izdelavi; vse je podrejeno enostavnosti in kakovosti, zato so to vzdržljivi avtomobili. Menjalnik pri Civicu je brez stopenjski (e-CVT) in z malo sestavnimi deli, kar pomeni, da lastnik obiskuje mehanika samo obrednih servisih. Posebnost pri prenovi je možnost sistema S-shift, ki ob vklopu simulira osem prestav. Voznik jih menja z obvolanskimi ročicami. Zraven se (umetno) spreminja tudi zvok, Civic pa celo malce cuka pri prestavljanju, pri čemer gre predvsem za usklajevanje vrtljajev motorja in navora. Funkcijo voznik sicer aktivira s pritiskom na novo tipko »S+« na sredinski konzoli, sistem pa je na voljo v paketih opreme Sport in Advance. V praksi je to zabavna dopolnitev, sploh ker so razvojniki dobro povzeli realne občutke. Kljub temu S-shifta nismo uporabljali prav pogosto, saj je na slovenskih cestah marsikje gneča, zato je vse manj priložnosti za uživanje v ročnem prestavljanju. V tem primeru smo bolj cenili standardni samodejni menjalnik. Pohvalimo lahko še porabo. Kadar nismo varčevali, se je gibala malce čez šest litrov na sto prevoženih kilometrov, ob varčnejši vožnji se je spustila še precej pod to mejo. Testni primerek je imel opremo šport, kar pomeni, da z mesta do stotice pospeši v 7,9 sekunde, končno hitrost doseže pri 180 kilometrih na uro. Marsikdo ceni, da je v notranjosti še zmeraj nekaj fizičnih stikal.
